Pa smo se vrnili. Zdravi in celi, s polno glavo lepih spominov na deželo na koncu sveta.
Po čem si bom jaz zapomnila Indonezijo?
(kje naj začnem?) Po dolgi poti, ki jo je potrebno preleteti, da vidiš, kakšen svet je na drugem koncu. Ampak, ko si enkrat tam, pozabiš na dolgi let.

Po zelo lepem sprejemu vodičev, ki poslujejo z agencijo Oskar, sprva g. Wigijom v Jakarti, ki nam je uredil vse, da je naša pot bila, kar se da nemotena, nato pa seveda z Nawasier Tralala-jem in Nathanom, ki sta nas pričakala na Lomboku in Izzyem ter ostalo ekipo na samem trekingu. Sprejeli so nas odprtih rok, nasmejani, ustrežljivi... res, za nas so se trudili po najboljših močeh, nudili so nam vse, kar smo si zaželeli.
Narave sigurno ne bom pozabila, njenih barv, raznolikosti, seveda tudi opic ne bom pozabila, čeprav me nimajo najraje :) Nisem povedala, da sem jih dobila s tačko po kapi, ker sem jo dražila s hrano :)
Hrana je bila velik vprašaj, preden smo šli na pot, ampak se je za vsakega nekaj našlo, tako da lačni nismo bili.
Res, da Lombok še ni turistična destinacija mnogih, ki si želijo brezskrbnega ležanja na plaži, je bil toliko bolj čaroben. Ljudje so preprosti, prijazni, niso vajeni turistov, če odmislimo Gili Air, tako da mi je bilo všeč, da sem lahko videla njihov vsakdan, ki je dosti bolj umirjen kot naš.
Ne bom pozabila naših treh fantov in njihove družbe. Karaok, Jernejeve opreme (Macgyver se skrije pred njim), mačk brez repov, razen ene brodolomke, ki ga je imela, novih Indonezijskih fraz, kot je naprimer Bra, in še mnogo stvari, ki se jih trenutno iz glave ne morem niti spomnit.

Takšna priložnost se ti zgodi enkrat, ponavadi nobenkrat, da dobiš tako veliko nagrado in doživiš toliko zanimivih izkušenj. Zelo sem hvaležna, vsem ki so me podpirali in pomagali skozi vso tekmovanje, celemu kolektivu Activie, sotekmovalkam, ki so bile vesele za mene, v glavnem vsem, ki so bili na kateri koli način povezani z izzivom.
Indonezije mogoče res ne bom obiskala ponovno že naslednje leto, ampak ta izziv bo ostal v meni doživljenjsko, ko pa mi bo začel spomin pešat, pa bom odprla album, in Indonezija, Activia, fantje, domačini, narava in prigode se bodo spet pričarale nazaj.
Terima kasih!